1. september je v Sloveniji uradno označen za prvi dan novega šolskega leta. Če pa 1. september pade na soboto ali nedeljo, se šola začne prvi delovni dan po 1. septembru. Foto: BoBo

Si predstavljate, da ne bi hodili v šolo? In da ne bi znali brati, pisati, računati in še mnogo česa. Ravno zaradi tega je na ravni družbe urejeno, da kot otroci začnemo z izobraževanjem, ki ga nato postopoma nadaljujemo.

Foto: Radio Koper/Tjaša Lotrič

Šola je tako glavni vir formalnega izobraževanja. Tam se učimo osnovnih veščin, kot so branje, pisanje, matematika, naravoslovje in jeziki, ki so potrebne za razumevanje sveta okoli nas. Šola nas tudi seznanja z zgodovino, umetnostjo in drugimi področji, kar prispeva k širši izobrazbi in omogoča boljše razumevanje družbe.

V šoli se naučimo, kako bivati v družbi, saj je vsak posameznik del družbe in države. Naučimo se tudi strpnosti, poslušanja drugih, spoštovanje urnikov in opravljanje obveznosti ter prevzemanja odgovornosti. Foto: BoBo

V šoli pridobimo tudi pomembne življenjske veščine, kot so kritično mišljenje, reševanje težav, komunikacija, sodelovanje in delo v skupini. Te veščine so ključne za uspeh v osebnem in poklicnem življenju ter za vsakdanje življenje.

Kaj vse nas šola uči na formalni in neformalni ravni, bi lahko napisali na dolg seznam. Foto: Pixabay

Šola nas uči discipline, odgovornosti in samostojnosti. Redno opravljanje nalog, učenje za izpite in obveznosti v šoli nam pomagajo razviti delovne navade, ki so pomembne za uspešno življenje in delo v odraslosti.

Izobraževanje ne vpliva samo na posameznika, ampak tudi na družbo kot celoto. Izobraženi ljudje so bolj zmožni prispevati k napredku in blaginji družbe. Izobraževanje spodbuja državljansko odgovornost, strpnost in razumevanje, kar pripomore k bolj pravični in enakopravni družbi. Foto: Shutterstock