Žvečilni gumi ni nekaj, kar bi izumili pred 100 ali 500 leti, v sicer drugačnih oblikah je obstajal že v neolitiku. Najstarejši, kar 5000 let star žvečilni gumi so našli na Finskem. Narejen je iz bukove smole, ki naj bi učinkovala kot razkužilo. Stari Grki so žvečili zato, da so si čistili zobe in osvežili zadah.

Uradno je oče sodobnega žvečilnega gumija William Finley Semple, ki je leta 1869 s patentom zaščitil prvo recepturo. Hitro je postal zelo priljubljen. Leta 1871 so že patentirali stroj za izdelavo žvečilnih gumijev.

Na postajah podzemne železnice v New Yorku so leta 1888 postavili prve avtomate za žvečilne gumije.

Vsak žvečilni gumi je narejen po edinstveni formuli, vsem pa je skupno, da so narejeni na podlagi sintetičnih materialov, da vsebujejo močna sladila, rastlinska olja in druge sestavine.

To vse skupaj mu daje znano teksturo in dolgotrajen okus. In ja, tudi lepljivost, ki je še posebej nadležna, če se nam zalepi v lase.

Pri nekaterih okus traja dlje, pri drugih krajši čas. Za vse pa velja, da počasi izgubijo okus in zabave je konec. Kam ga pospravite takrat? Upam, da ga ne pogoltnete, kajti to ni dobro za vašo prebavo, ampak ga odvržete v smeti. In da ga tudi ne zalepite na prvo mesto, ki ga vidite. Žvečilni gumi se razgrajuje tudi več stoletij.

Ker je zelo lepljiv, se z lahkoto prilepi kamor koli in tako je na ulicah in pločnikih večjih mest polno belih madežev. Zato - v smeti z njim! V katere smeti?

Nikakor žvečilni gumi ne sodi med biološke odpadke, ampak ga odvržemo v koš za mešane odpadke, to je v črni zabojnik.

Ali je res, da če ga pogoltnemo, ostane v prebavnem sistemu 7 let? Ne, to ne drži. Naš prebavni sistem je pameten in ga obravnava kot vso drugo hrano ter ga razčleni in izloči iz telesa. Razen enega dela. To je smola, ki je osnova žvečilnega gumija in ta ostane v telesu približno dva dni.

Zakaj žvečilni gumi izgubi okus? Sestavljen je tudi iz vodotopnih sladil in dodatkov, ki se po določenem času raztopijo in preidejo v telo, v ustih pa tako ostane le še gumijasta kepa brez okusa.

Najbolj priljubljeni so okusi cimeta, zelene mete in poprove mete. Govori se, da se ne solzimo, če medtem ko režemo čebulo, žvečimo žvečilni gumi.

Ameriški matematiki so nekoč izračunali, da bi z energijo, ki jo Američani v enem dnevu porabijo za žvečenje, lahko uporabili za razsvetljavo mesta, v katerem živi deset milijonov ljudi.