Kri je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme). V telesu normalnega odraslega človeka je približno pet do šest litrov krvi. Sestavljajo jo krvne celice (45 %) in krvna plazma (55 %).
Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže kisik, ogljikov dioksid in druge koristne ali škodljive pline. Slabokrven je človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko še lahko damo kri, so za moške 135 g/l in za ženske 125 g/l.
Bele krvne celice ali levkociti igrajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s pomočjo protiteles.
Krvne ploščice ali trombociti so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako zaustavi krvavitev. Pri motnjah strjevanja krvi se kri ne strdi tako hitro kot bi se morala, zato takšni bolniki lahko hitreje izkrvavijo.
Koliko krvnih skupin poznamo?
Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk.
Od odkritja krvne skupine ABO pred več kot 100-timi leti je danes poznanih že preko 400 različnih krvnih skupin. Čeprav nekatere od njih danes povezujemo z določenimi boleznimi, vloga večine krvnih skupin še ni poznana.
Pri transfuziji krvi (ko bolnik prejme kri nekoga drugega) dajejo bolniku praviloma kri njegove krvne skupine ABO in Rh D, kadar pa to ni možno, se odločijo za zamenjavo krvne skupine. V tem primeru je najbolj ugodna krvna skupina O za rdeče krvne celice in AB za krvno plazmo, saj ju lahko damo bolniku katere koli krvne skupine.
V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 % ljudi, O 38 %, B 15 % in AB 7 %. Približno 18 % ljudi je Rh D-negativnih, kar pomeni, da lahko prejemajo kri le od prav tako Rh D-negativnih krvodajalcev.
Iz oddaje Ribič Pepe
Kako poteka odvzem in pregled krvi? (iz oddaje Firbcologi)
