KAKO, ZAKAJ, ALI O KUŠČARJIH

Poznamo več kot 5.000 vrst kuščarjev. Najdemo jih skorajda vsepovsod, razen na Antarktiki. Najznačilnejši so gekoni, skinki, anoli, kameleoni, legvani, varani ... Nekateri so živopisni, drugi bolj dolgočasnih barv. Prehranjujejo se večinoma z žuželkami, lahko pa jedo tudi rastline.

Ali imajo vsi kuščarji noge?

Verjetno ste že kdaj opazili na travniku sivorjavega slepca in ob tem zakričali: "Kača, kača!" No, naj vas poučimo, da slepec ni kača, temveč kuščar, ki zaradi kačaste oblike telesa in zato, ker nima nog, resda spominja na njegove sorodnice kače. Torej, odgovor je ne. Vsi kuščarji nimajo nog. Tudi nekatere skupine skinkov so breznogi plazilci, ki lahko premagujejo razdalje na svoji poti samo z zadnjimi nogami ali pa imajo manj kot pet prstov na vsaki okončini.

Kako daleč lahko kuščar iztegne svoj jezik?

Le kaj bi kuščarji brez jezika? Naokrog bi se plazili lačni in žejni, kajti jezik omogoča predvsem lovljenje slastnih žuželk in pitje vode. Poleg tega si z njim očistijo tudi najbolj nedosegljive kotičke svojega telesa, kot so oči. Dolžina jezika je odvisna od velikosti kuščarja. Večja kot je žival, daljši je jezik. Prvak v iztegovanju jezika je prav gotovo kameleon, saj ga lahko iztegne tudi do dvakrat dlje, kot je njegova dolžina telesa. Če jezik ni iztegnjen, je zvit v plazilčevih ustih. Ko kuščar opazi nič hudega slutečo kobilico, črička ali pajka, pa z bliskovito hitrostjo izstreli svojo lovilno napravo. Da je ta lovilna naprava tako učinkovita, poskrbi kostna opora v jeziku, kar je posebnost. Jeziki v živalskem svetu namreč nimajo kosti. Prav kost v sodelovanju z mišicami omogoča trdnost jezika, da lahko kuščar z vso silo zamahne po plenu. Poleg tega je jezik pokrit s slino, ki deluje kot lepilo, zato se okusni zalogaj prilepi na jezik.

Zakaj imajo kuščarji bodice?

Kameleoni imajo na čelu 3-4 bodice (odvisno od vrste), namenjene prepoznavanju med osebki iste vrste. Poleg tega se s temi ostrimi strukturami samci lahko bojujejo med sabo, da si priborijo bodočo nevesto. Bodice pa niso samo orožje, ampak je naglavni okras nadvse privlačen za samice, tako kot je vam, nekaterim dekletom, všeč fant s pokonci stoječimi lasmi - špičkami. Nemalokrat lahko bodice pripomorejo tudi k zaščiti pred plenilci.

Ko je ta kuščar sproščen, so njegove bodice mehke na otip. Če pa se počuti ogroženega, se napihne, in njegove bodice, ki tedaj postanejo trdnejše, se postavijo pokonci. Tako opozarja napadalca, da z njim ni dobro češenj zobati.

Ali kuščarji vidijo barve?

Da, večina kuščarjev vidi svet v barvah, celo v tistih, ki jih človeško oko ne zazna – ultravijolično svetlobo. Gekoni se lahko pobahajo z zmožnostjo, da v temi razlikujejo med sivimi in modrimi sencami. Kameleoni in anoli uporabljajo svoja različno obarvana telesa za pogovarjanje. Z določeno barvo kože sporočajo svojim kolegom agresivnost: "Pojdi stran, jezen sem!" (takrat se obarvajo v temnejše odtenke), ali nadvlado: "Tukaj sem jaz glavni!" ali pa podrejenost: "Klanjam se, vaše visočanstvo." Ko si samci nadenejo svoje svetle oprave, navdušijo predvsem samice: "Ooo, kako hudi frajerji!" Za anole so barve pomembne tudi pri odločanju. V poskusu, pri katerem so sestradanemu anolu položili ličinko v eno izmed dveh različno obarvanih posod, se je požeruh sčasoma naučil, da je slastni zalogaj samo v posodi določene barve. Nekatere vrste se niso zadovoljile samo z dvema očesoma, ampak jim vrh glave krasi še tretje oko, s katerim zaznavajo le svetlobo in temo, predmetov pa ne. Z njim naj bi določali obdobja v dnevu in letne čase (tuatara) ali se branili pred plenilci (zeleni legvan).

Kako lahko gekoni plezajo po stropu?

Večina gekonov ima na prstih razvite posebne oprijemalne blazinice, pokrite z milijoni izrastkov, podobnih dlačicam, da se lahko oprimejo skoraj vseh površin brez uporabe kakršne koli tekočine. Zato lahko hodijo po tako gladki podlagi, kot je strop ali celo steklo.

Ali kuščarji lahko letijo?

Leteči zmaji, nekakšni leteči kuščarji, imajo kot papir tanko letalno kožico, podprto s šestimi podaljšanimi rebri, ki jih raztegnejo v krila. Da bi ubežali plenilcem ali samo premagali razdaljo od enega drevesa do drugega, se poženejo z najvišje veje, razprostrejo krila in jadrajo kot jadralni zmaji tudi do 50 m daleč. V zraku lahko spremenijo smer in se vrnejo na mesto, od koder so se pognali v let. Čeprav so leteči zmaji osvojili nebo, niso tako dobri letalci kot ptiči.

Kako se kuščarji branijo pred plenilci?

Večina kuščarjev je majhnih in v nevarnosti, da jih kdo pohrusta. Vendar niso mehkužneži, ki bi čakali, da jih pojedo, temveč bojevniki z najrazličnejšimi orožji. Številnim barva telesa omogoča, da se zlijejo z okolico. Najbolj je pri spreminjanju barve kože spreten kameleon. Premikajo se izredno urno in nikdar ne zaidejo daleč od skrivališča (luknje, korenine), kamor se lahko ob nevarnosti hitro zatečejo. Če pa te hitre tekače plenilec vendarle odkrije, ga po navadi poskušajo prepričati, da so nevarni. Napihnejo se, da izgledajo večji in strašljivejši, nekateri se pozibavajo sem ter tja, spuščajo glasne zvoke ali grozeče kažejo zobe. Eno izmed strategij uporablja tudi kuščar ovratničar, znan po svojem značilnem ovratniku, kožni gubi pod vratom, ki jo razpre, da sta trup in glava videti večja.

Če plenilec še vedno trmasto vztraja in se ne zmeni za opozorila, lahko kuščar vanj zasadi kremplje ali ga ugrizne. Čeprav kuščarji ne veljajo za strupene živali, lahko ugriz strupenega bradavičarja, mehiškega bisernega kuščarja ali komodoškega varana povzroči bolečine v kombinaciji s strupom. Velikani med kuščarji, kot je komodoški zmaj (na sliki), utegnejo biti tudi smrtonosni. Znan je po tem, da zasleduje, napade in ubije plen, med drugim tudi človeka.

Če plenilec zagrabi kuščarja za rep, se ta pri nekaterih kuščarjih lahko odlomi. Nato se še nekaj časa zvija in s tem pritegne pozornost lakomneža, kuščar pa pobegne. Puščavski rogati kuščar ima celo paleto obrambnih taktik, s katerimi se zoperstavi plenilcem. Kamuflažo, telo, ki se lahko razširi, da je videti večje, hiter tek in zmožnost, da lahko skozi oči brizga kri, ki ni dobrega okusa. To zadnje naredi tako, da namenoma povzroči prelom krvnih žilic ob očesu, in posledica je natančen brizg krvi v plenilca, ki je lahko oddaljen tudi meter in pol. Nekateri gekoni pa lahko namesto krvi izstrelijo dražečo tekočino iz konice svojih repov. Oklepni pasasti kuščar se, če se počuti ogroženega, zvije v klobčič bodičastih lusk. Že same luske so težko prebavljive za plenilca, a da bi pomolil gobček med bodice - to res ni mačji kašelj.

Ali si kuščar lahko pozdravi poškodovane dele telesa?

Kuščarji se lahko plazijo med bodičastimi in ostrimi preprekami, se hrabro spopadajo s plenilci, zagrizeno branijo svoj življenjski prostor ali pa se kot pravi vitezi borijo s svojimi vrstniki za srce svoje izbranke. A nemalokrat se pri teh svojih dejavnostih ranijo. Če so rane površinske, se hitro zacelijo, tako kot pri nas, če se urežemo v prst. Nekatere vrste, kot je npr. zeleni legvan (na sliki), pa lahko zaradi bojnih ran, ugrizov plenilcev ali zajedavcev okoli prsta celo izgubijo prst. To se po navadi zgodi kuščarjem v ujetništvu zaradi slabe oskrbe.

Mnogo vrst kuščarjev pa z lahkoto pogreši rep. Če se kuščarjev rep znajde v primežu nepridiprava, ga plazilec odtrga v predelu, kjer je šibka povezava med vretenci, in si tako reši življenje. Nastala rana se zaceli v nekaj urah ali dneh. Običajno jim zraste nov rep, vendar je ta drugačen od prvotnega, saj je krajši in brez kosti.

Simona Buh, biologinja