Nogomet je šport številka ena po celem svetu. Njegova priljubljenost z leti nikakor ne upada, lahko bi rekli, da ravno nasprotno. Poznamo pa tudi več vrst nogometa: najbolj znan je navadni nogomet, ki ga angleško govoreči imenujejo tudi "soccer", v Severni Ameriki je priljubljen ameriški nogomet, v Avstraliji pa avstralski nogomet. Ameriški in avstralski sta svojevrstna in imata tudi drugačna pravila kot naš nogomet. Poznamo pa tudi nogomet na plaži in mali nogomet.

Moštvo sestavlja 11 igralcev. Eden izmed njih je vratar, njegova oprema se mora razlikovati od opreme soigralcev. Preostali igralci se delijo na obrambne igralce, igralce sredine in napadalce. Ta delitev je neuradna in se nanaša na "usmeritev" posameznih igralcev, za samo igro pa je popolnoma nepomembna, saj npr. ob prekinitvah, ko se pričakuje podaja v kazenski prostor, večkrat priskočijo napadalcem na pomoč tudi obrambni igralci, ki so praviloma višji od hitrih napadalcev. Poleg tega se lahko igralcem med igro spremeni njihova vloga, če to zahteva sprememba taktike. Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Pravila, kakšno mora biti igrišče, so zelo jasna in za navadni nogomet enaka po vsem svetu

Nogometno igrišče v dolžino meri od 90-120 metrov, v širino pa 45-90 metrov. Igranje na igrišču s takšnimi merami pomeni ob siceršnjih dobrih razmerah igranja veljavno igralno površino (trava, z belimi črtami označena štirikotna površina, veljavna pa je tudi površina z umetno travo).
Pri mednarodnih tekmah mora biti dolžina med 100 in 110 metri, širina pa med 64 in 75 metri. Za tekme nižjih kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. Sredi obeh krajših stranic stoji gol višine 8 čevljev (2,44 m) in širine 24 čevljev (7,32 m), ki je z vseh strani z izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti igrišča, obdan z mrežo.

Z belo barvo so označene še črta, ki po dolžini deli igrišče na dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja krožnica okoli sredine igrišča s polmerom 10 jardov (9,144 m). Pred obojimi vrati sta ravno tako belo obrobljena "piškota". Manjši označuje mesto, od koder se izvede knockout. Daljša stranica je od črte pri golu oddaljena 5,46 metra, za toliko sta od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici.

Večji pravokotnik se imenuje kazenski prostor, v žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice so od črte pri golu oziroma vratnic, oddaljene 18 jardov (16,5 m). Znotraj kazenskega prostora je označena tudi točka, s katere se izvaja kazen ‒ penal ali enajstmetrovka. Del krožnice s središčem v tej točki in s polmerom 10 jardov (9,5 m), ki pade iz kazenskega prostora, je ravno tako označen s črtami in označuje mesto, kjer med izvajanjem najstrožje kazni lahko stoji samo tisti, ki jo izvaja, in tisti, ki jo prejema.

Vsa štiri oglišča igralne površine so označena s polkrogi, okoli njih je označena tudi četrtina krožnice polmera 1 jard (91 cm), od koder se izvaja udarec iz kota. Po pravilih FIFA-e, mora biti obseg nogometne žoge na uradnih tekmovanjih med 68 in 70 cm. Premer uradne nogometne žoge je torej med 21,6 in 22,3 cm.

Tekme so dolgo sodili po trije sodniki, uvedli pa so še četrtega. Dolgo so bili skoraj brez izjeme oblečeni v oblačila črne barve (od tod pogovorni izraz "možje v črnem"), že pred leti pa so se začeli oblačiti tudi v oblačila različnih barv, ki so morala biti druge barve, kot dresi igralcev in tudi vidna (fluorescentno rumena). Kot verjetno veste in je tudi logično, so igralci, ki so v isti ekipi, oblečeni v enake drese, da se lahko med seboj hitro prepoznajo. Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Naloga sodnika:
Zagotavlja mirno in spoštljivo tekmo in je vir samodiscipline komuniciranja. Njegova ocena je ključna pri oceni trave, vremena in igre: kadar koli lahko odloči o prekinitvi tekme, ker bi lahko škodovala igralcem, ekipi ali igri.

Cilj moštva je nasprotniku dati več golov. Če obe moštvi dosežeta enako število zadetkov, je rezultat neodločen. Igra se lahko konča, če pa tekmovalni sistem zahteva, da eno moštvo kljub vsemu zmaga, se odigrata dva podaljška, ki trajata vsak po največ 15 minut. Če tudi po podaljških ni zmagovalca, ga odloči izvajanje najstrožjih kazni. Najprej strelja 5 igralcev iz vsake ekipe, nato pa po en igralec, dokler ena ekipa ne zmaga. Foto: Srdjan Živulović/Bobo
Pomemben del vzdrževanja nogometne igre je tako imenovani prepovedani položaj (angl. offside), ki označuje prepoved organizacije napada prek zasede. Sprva je pravilo prepovedanega položaja pomenilo predvsem pravilo prepovedi podaje igralcu, ki bi bil pred samo žogo. Ekipe so bile zastavljene izrazito napadalno, saj je moral napadalec ob široki postavitvi prebiti obrambno vrsto sam in tako doseči zadetek. Prepovedani položaj se je že nekaj let kasneje spremenil (v sedemdesetih letih 19. stoletja), da bi omogočil več podaj in bolj zanimivo igro, spremenil pravilo v prepoved podaje za hrbet zadnjemu obrambnemu igralcu nasprotnika. Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Redni del igre je razdeljen na dva polčasa, vsak je dolg 45 minut. To je le okvirna vrednost, ker ni uradnega merjenja časa, tako da je odločitev o koncu polčasa odvisna od glavnega sodnika. Proti koncu polčasa mu četrti sodnik pokaže, koliko časa se je izgubilo s prekinitvami in glavni sodnik praviloma za toliko podaljša polčas.

Kazni med igranjem

Igra naj bi praviloma vsebovala minimalno število stikov in prekrškov. Igralci nogometa lahko prevzamejo žogo na dovoljen način in tako v najmanjši možni meri posežejo v igro nasprotnika, dokler ta ne napravi napake. Prekršek praviloma pomeni izvajanje kazenskega strela, kar pomeni, da oškodovana ekipa lahko v miru in brez naglice organizira igro s točke prekrška. Glavni sodnik lahko kaznuje igralca z rumenim kartonom. Če v isti tekmi isti igralec prejme drugi rumeni karton, mu sodnik pokaže najprej rumenega in nato še rdeči karton. V tem primeru mora igralec zapustiti igro in na naslednji tekmi ne sme igrati. Vsak karton ostane v evidenci tudi po igri, ko igralec v več igrah zbere tri ali štiri rumene kartone (odvisno od tekmovalnega sistema), na naslednji tekmi ne sme igrati. Če igralec prejme rdeči karton, mora takoj zapustiti igrišče in ne sme odigrati vsaj naslednje tekme.

Število tekem, na katerih ne sme igrati, določi tekmovalna komisija, ki se sestane po tekmi. S kartoni se kaznujejo grobi prekrški (npr. če igralec podre nasprotnika in se pri tem ne dotakne najprej žoge), namerno zavlačevanje ob prekinitvah, ugovarjanje sodniškim odločitvam in podobne nešportne poteze. Tudi če sodnik kakšne nešportne poteze ni kaznoval s kartonom, lahko tekmovalna komisija po tekmi pregleda posnetek in igralcu določi kazen v številu tekem, ki jih ne sme odigrati. Trenerja in vse ostale funkcionarje lahko odstrani s klopi, kartona pa jim ne sme pokazati.

Nogometaši načeloma med tekmo v povprečju pretečejo od 10 do 11 kilometrov, zato prav gotovo velja, da je najpomembnejši del njihove opreme nogometni čevelj. Kot vam je verjetno znano, so to posebni športni copati, ki imajo na podplatu izbokline, da tekmovalcem ne drsi. Imenujemo jih "kopačke". Foto: Srdjan Živulović/Bobo