Ob prehladu imamo izcedka bistveno več kot, če smo zdravi. Foto: Pixabay

Smrklji nastanejo iz sluzi, ki jo izloča nosna sluznica. Sicer sluznico najdemo še na več delih človeškega telesa - v ustih, očeh, črevesju, pljučih. Izločki iz nosne sluznice objamejo vsak delec, ki se med dihanjem ulovi v nosno votlino. Čez čas se jih lahko nabere več, ti se posušijo in dobimo smrkelj.

Vonj, velikost in tudi barva smrklja so odvisni od zraka, ki ga dihamo. Bolj kot je umazan, več je v njem prostih delcev in bolj umazana je naša nosna votlina. Še dobro torej, da obstajajo smrklji, saj če jih ne bi bilo, bi vsa ta umazanija prišla kar naravnost v naša pljuča.

Smrklji imajo torej pomembno nalogo, saj so zaščita pred umazanijo in vdori raznih "tujkov" v naša dihala.

Tudi med športno dejavnostjo, se v našem nosu ustvari več izcedka, kot če mirujemo. Foto: EPA

Če smo prehlajeni, nosna sluznica deluje pospešeno. Zdi se, kot da iz nosu kar ne neha teči. Bakterije iz krvi se pomešajo z vodo iz telesa in zapustijo telo skozi nosno votlino.

Barva smrklja lahko pove veliko o delovanju telesa

Če smo zaužili veliko mlečnih izdelkov, je izloček iz nosu lahko bolj bele barve. Ta je poleg prozorne najbolj običajna barva izločka. Kadar je izloček iz nosu rumen, pomeni, da so v telesu virusi, da je telo v boju in je aktiviralo imunski sistem. Kadar je v telesu tudi vnetje, je izloček iz nosu zelen. Tak je zaradi umrlih belih krvničk, ki se aktivirajo, ko se je treba boriti z bakterijami. Če je izloček rjavkast ali rdečkast, so lahko v njem delci strjene krvi. To se zgodi, kadar v nosu zaradi napenjanja popokajo majhne žilice. Zelo temnorjav izloček iz nosu pa je značilen za kadilce, včasih se pojavi ob vdihavanju zelo onesnaženega zraka.